Zbirka: GRADBENA POGODBA
Kaj je gradbena pogodba?
Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno gradbo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Z “gradbo” so mišljene v tem poglavju stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja večja in zahtevnejša dela.
Kakšna je pravna narava gradbene pogodbe?
Storitev izvajalca je obligacija rezultata (uspeha), kar pomeni, da za uspešno izvedbo obveznosti po gradbeni pogodbi na strani izvajalca ne zadošča samo, da je izvajalec opravil neko delo, ampak je bistven končni rezultat, to je skladno z gradbeno pogodbo izvedena gradnja.
Gradbena pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku, pa tudi nekaterih drugih predpisih, npr. Posebne gradbene uzance. Za vprašanja glede gradbene pogodbe, ki niso urejena v delu Obligacijskega zakonika o gradbeni pogodbi, se uporabljajo pravila o splošni podjemni pogodbi ter Posebne gradbene uzance, ki zelo natančno urejajo nekatera vprašanja. Slednje izhaja iz temeljnega načela Obligacijskega zakonika, ki v 12. členu določa, da se za v razmerju glede gradbene pogodbe za presojo potrebnih ravnanj strank in njihovih učinkov upoštevajo tudi poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Posebne gradbene uzance pa stranke z gradbeno pogodbo lahko tudi izključijo.
Na tem mestu iz previdnosti opozarjamo tudi na pazljivost pri uporabi Posebnih gradbenih uzanc, saj v Sloveniji sobiva dvoje Posebnih gradbenih uzanc, in sicer Gradbene uzance iz leta 1977 in nove iz leta 2020, ki imajo po mojem mnenju omejeno pravno veljavo, predvsem pa ne derogirajo veljavnosti Posebnih gradbenih uzanc iz leta 1977. Zato pri uporabi Posebnih gradbenih uzanc v gradbeni pogodbi predlagamo, da se posvetujete z odvetnikom za gradbeno pravo.
Cenovne klavzule v gradbeni pogodbi
Cena na enoto – Kadar je cena določena na enoto, je cena določena od merske enote dogovorjenih del npr. m2, m3, ura, kar določa 654. člen OZ, pa tudi 22. PGU 2020 in 1977. V primeru, ko je določena cena na enoto je skupni znesek v pogodbi le ocenjena vrednost pogodbe. Končna dejanska vrednost je odvisna od dejansko izvedenih količin del, kar pomeni, da je končna pogodbena cena lahko višja ali nižja od ocenjene vrednosti pogodbe.
Skupaj dogovorjena cena (cena določena v skupnem znesku za celotni objekt); 654. člen OZ, 22 PGU 1977 in 21 PGU 2020
Klavzula „ključ v roke“; 659. člen OZ, 34 PGU 1977.
FIDIC pogodbe
Pogodbe FIDIC sprejema organizacija FIDIC, ki predstavlja francoski akronim besedne zveze Fédération Internationale Des Ingénieurs-Conseils). FIDIC je mednarodna organizacija za standarde na področju gradbene tehnologije in inženiringa. Organizacija FIDIC je najbolj prepoznavna ravno po FIDIC pogodbah. Slednje so se po podatkih GZS začele za gradbene pogodbe v Sloveniji uporabljati na predlog mednarodnih finančnih institucij za gradbene projekte že pred več kot 30 leti, v zadnjih letih pa se uporabljajo za infrastrukturne gradbene projekte, ki se sofinancirajo s sredstvi EU, predvsem iz kohezijskih skladov.
Pogodbe FIDIC so kompleksne in obsežne in vsa določila FIDIC pogodb ne ustrezajo nujno posameznemu nacionalnemu pravnemu redu, zato jih je pri dogovarjanju določil FIDIC v gradbenih pogodbah FIDIC določila potrebno ustrezno prilagoditi.