Poplave – komu pripada izredni dopust?

Do 7 delovnih dni plačanega "izrednega dopusta" za odpravljanje posledic poplav

Zadnje dni gledamo in doživljamo katastrofalne poplave, stiske ljudi, pa tudi veliko pripravljenost na pomoč. Tako sem v eni od spletnih novic zasledila tudi citiranje poziva enega od županov naj Vlada RS odobri izreden dopust ljudem za odpravo škode na njihovem premoženju. Tako se mi je postavilo  vprašanje, ali in koliko je ta poziv dejansko smiseln, saj zakoni in drugi predpisi že sedaj priznavajo delavcem določene pravice plačane oziroma neplačane odsotnosti z dela in če je smiseln, kakšne pogoje postaviti ter kdo bo tak izreden dopust plačal. Zato sem se odločila v prispevku pojasniti, kakšne so že sedaj pravice delavcev vezano na odsotnosti z dela zaradi odpravljanja posledic poplav.

Pravice delavcev so urejene v pogodbah o zaposlitvi, Zakonu o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 21/13 s sprem., ZDR-1), kolektivnih pogodbah in tudi internih aktih delodajalca (za delavce v državnih organih navajam pravila ločeno v nadaljevanju). Vse navedene akte je potrebno upoštevati pri ugotavljanju, ali ima delavec pravico v primeru naravne nesreče do t.i. izrednega dopusta ali ne.

Kaj je izredni dopust?

Pojem izrednega dopusta po ZDR-1 sicer ne obstaja. Vendar pogovorno praviloma štejemo plačano ali pa tudi neplačano odsotnost z dela iz osebnih okoliščin na strani delavca (npr. študijski dopust v korist delavca, odsotnost zaradi smrti bližnjega, lastne poroke, potovanja, selitve, hujše nesreče za delavca, itd.), za kar v nadaljevanju uporabljam pojem izredni dopust.   

Plačan izredni dopust

Delavec ima skladno s 165. členom ZDR-1 pravico do koriščenja izrednega dopusta v trajanju do največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, kar se nanaša na različne okoliščine, in sicer tudi: lastna poroka, smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, hujše nesreče, ki zadane delavca, spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan. Za vsako od teh okoliščin ima po zakonu delavec pravico do plačane odsotnosti najmanj en delovni dan. Kot hujša nesreča, ki prizadene delavca, se nedvomno šteje tudi naravna nesreča, poplava ali plaz, ter posledično odpravljanje posledic te nesreče. Zato ima delavec skladno z ZDR-1 načeloma pravico do plačane odsotnosti z dela do 7 delovnih dni za odpravljanje posledic te nesreče, pod pogojem, da iz drugih osebnih okoliščin v letošnjem koledarskem letu še ni koristil nobenega dneva ter da morebitni podzakonski akti (kolektivna pogodba) te pravice ne omejujejo ali drugače dopolnjujejo.

Tako imajo kolektivne pogodbe različen pristop glede določanja števila dni plačane odsotnosti delavca (v okviru zakonsko dopustnih 7 delovnih dni) za primer hujše nesreče delavca. Tako npr.:

  • Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (Ur.l. RS, št. 101/15 s sprem.) določa, do 7 delovnih dni v primeru hujše nesreče, ki zadane delavca določi, in sicer število dni se določi po presoji delodajalca;   
  • Kolektivna pogodba trgovinske dejavnosti (Ur.l. RS, št. 52/18 in 155/22) določa za primer hujše nesreče, ki zadane delavca od 1 do 5 delovnih dni plačane odsotnosti, kakor tudi pravico do selitve v trajanju 1 delovni dan, pri čemer sprememba začasnega ali stalnega prebivališča ni pogoj za koriščenje pravice (lahko pa jo je težje dokazovati) in jo je potrebno izrabiti ob nastopu dogodka;
  • Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 105/21 in 137/22) določa za primer elementarne nesreče, ki prizadene delavca in njegovo družino za posamezen primer 1 delovni dan, o čemer se delodajalec in delavec dogovorita.
  • Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 110/13 s sprememb.) določa za hujše nesreče, ki zadenejo delavca 1 delovni dan;
  • Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Uradni list RS, št. 78/14 s sprememb.) pa na primer določa za elementarne nesreče 3-4 delovne dni, pri čemer naj delodajalec praviloma nima pravice zavrniti odsotnosti.  

Ker so okoliščine koriščenja in število dni izrednega dopusta po kolektivnih pogodbah lahko za različne dejavnosti različni, predlagam, da vsak delavec in delodajalec preverita, kaj določa kolektivna pogodba, ki velja za posameznega delodajalca.

Neplačan izredni dopust

Delavec pa ima tudi možnost do neplačanega dopusta oz. neplačane odsotnosti z dela. ZDR-1 takšne odsotnosti neposredno ne ureja, je pa tudi ne prepoveduje. Neplačan dopust je urejen v nekaterih kolektivnih pogodbah, poleg tega pa neplačan dopust urejajo tudi interni akti nekaterih delodajalcev, ki takšne pravice delavcev vidijo kot dodano vrednost. Primeroma podajam nekaj tovrstnih ureditev:

  • Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti določa, da se npr. delavec lahko z delodajalcem dogovori o odsotnosti z dela brez nadomestila plače tudi v naslednjih primerih: neodložljivih osebnih opravkov, popravila hiše ali stanovanja, drugih odsotnostih dogovorjenih z delodajalcem, ipd. V teh primerih delavec nima pravice do nadomestila plače, lahko pa se delodajalec z delavcem dogovori o povračilu vseh plačanih prispevkov za socialno varnost (41. člen).
  • Kolektivna pogodba trgovinskih dejavnosti pa določa kot primer razloga za neplačan izredni dopust tudi neodložljive osebne opravke, popravilo hiše ali stanovanja, in sicer največ 30 dni v koledarskem letu (1. , 3. odst. 52. člena). Določene so tudi nekatere omejitve, saj delodajalec lahko takšno zahtevo zavrne, če oceni, da bi bilo zaradi njegove odsotnosti ovirano poslovanje in/ali proizvodni proces (4. odst. 52. člena), delavec pa mora pred odsotnostjo podpisati izjavo, da pri prvem izplačilu plače dovoli odtegljaje za plačane prispevke za socialno varnost iz naslova delodajalca in delavca (2. odst. 52. člena).
  • Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti določa kot razlog na primer: neodložljive osebne opravke ter popravila hiše oziroma stanovanja, pri čemer mora delavec o tem delodajalca obvestiti najmanj 7 delovni dni pred nameravano odsotnostjo in delodajalec jo lahko zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo (42. in 43. člen).
  • Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost pa razlogov izrecno ne našteva, določa pa da mora delavec za takšen dopust zaprositi najmanj 7 delovnih dni pred nameravano odsotnostjo ter da jo lahko delodajalec zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo, o plačilu prispevkov pa se morata delavec in delodajalec dogovoriti (60. člen).
  • Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije pa kot razlog za neplačan izredni dopust določa osebni razlog delavca, ki se odobri, če delavec ne more uresničiti rednega letnega dopusta, delodajalec pa lahko zavrne,če trenutne zahteve delovnega procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo; delavec in delodajalec pa se morata o načinu koriščenja odsotnosti z dela brez nadomestila plače in poplačilu prispevkov za socialno varnost za čas te odsotnosti dogovoriti pisno (28. člen).

Predlagam, da tako delavec kot delodajalec preverita določbe kolektivnih pogodb in internih aktov delodajalca, ki lahko določene postopke urejajo podrobneje ali drugače kot primeroma navajam v tem prispevku.

Nujna je komunikacija z delodajalcem

Delavec je dolžan delodajalca obvestiti o nastali okoliščini in koriščenju izrednega dopusta ter povedati koliko dni odsotnosti želi koristiti. Če je delavcu zaradi nedelovanja sredstev komunikacije le ta onemogočena, pa mora sporočiti takoj, ko je to mogoče. Delavec namreč ne sme biti odsoten iz delovnega mesta, ne da bi to sporočil delodajalcu, saj se nesporočanje odsotnosti in razloga odsotnosti lahko šteje za kršitev pogodbe o zaposlitvi, ki lahko rezultira v disciplinskih postopkih ali tudi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Delodajalec pa mora na drugi strani hitro in ažurno odgovarjati na morebitne zahteve in sporočila delavcev.

Dogovor o odsotnosti delavca

Delavec in delodajalec vedno lahko dogovorita bodisi za dodaten plačan ali neplačan izredni dopust, saj splošno pravilo določa, da ima delavec lahko več pravic dogovorjenih s pogodbo o zaposlitvi, kakor jih določa zakon ali pa kolektivna pogodba.

Tukaj opozarjam, da so delodajalci pri tovrstnem drugačnem urejanju pravic in obveznosti dolžni upoštevati načelo enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije, kar pomeni, da presoja delodajalca glede dodelitve določenih pravic posameznemu delavcu ni povsem arbitrarna, npr. kolikšno število dni plačane odsotnosti bo odobril posameznemu delavcu, kjer je ta presoja s pravili delno prepuščena delodajalcu, ampak mora delodajalec določiti objektivna merila, ki jih potem pri odobritvi števila dni odsotnosti tudi zasleduje. V izogib kasnejšim sporom pa predlagam tudi, da se slednja zapišejo, kar omogoča kasnejše dokazovanje njihove ustreznosti oziroma se s tem zagotovi tudi objektivnost odločanja delodajalca in prepreči morebitna diskriminacija delavcev.

Posebnosti za delavce v državnih organih

Za delavce v državnih organih za področje odsotnosti z dela ne veljajo zgornja določila ZDR-1, ker njihove pravice in obveznosti z dela ureja Zakona o javnih uslužbencih (Ur. L. RS, št. 63/07-UPB s sprememb.) in tudi Zakon o delavcih v državnih organih (Ur. L. RS, št. 15/90 s sprememb., »ZDDO«), kateri pa v 41. členu določa pravico do odsotnosti le iz drugih neodložljivih opravkov v trajanju 1 delovni dan, kakor je že pojasnilo sodišče to pomeni za vsak neodložljivo dogodek v koledarskem letu po en dan, skupaj pa največ 7 delovnih dni (Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, opr. št. Pdp 293/2022 z dne 17.5.2022). Pojem neodložljivih opravkov je že napolnilo tudi sodišče in odločilo, da gre za katerikoli opravek, ki ga ni mogoče opraviti kasneje, kamor pa po mojem mnenju sodijo tudi okoliščine višje sile oziroma naravnih nesreč. Dodatno pa zakon določa tudi pravico delavcem v državnih organih do 3 delovnih dni plačane odsotnosti za selitev v drugo stanovanje. Pri tem zakon za delavce v državni upravi ne določa izkazovanja spremembe stalnega ali začasnega prebivališča, zato slednje ne sme biti pogoj delodajalca za koriščenje plačane odsotnosti iz tega naslova.

Poleg tega pa 42. člen ZDDO daje tudi delavcem v državnih organih pravico do odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače iz razloga neodložljivih opravkov, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost, in sicer do največ 30 dni v posameznem koledarskem letu.

Torej, dodatni izredni dopust?

Ugotovimo lahko, da imajo delavci že sedaj skladno s pravnimi pravili veliko možnosti za koriščenje izrednega dopusta, tako plačanega kakor neplačanega, predvsem skladno s kolektivnimi pogodbami. Pomanjkljivost v konkretnem primeru pa je mogoče samo ta, da ob trenutnih razsežnostih in škodi poprav, ki je nastala, določila kolektivnih pogodb, ki za hujše nesreče in elementarne nesreče določajo zgolj 1 delovni dan plačane odsotnosti, je za delavce lahko res bistveno premalo, še posebej ker nekatere kolektivne pogodbe določajo tudi do 7 delovnih dni za isti primer. Na drugi strani je ob tehtanju pravic delavcev in delodajalcev vzeti v obzir dejstvo, da gre pri pravicah po kolektivnih pogodbah za dogovorjene pravice med delavci in delodajalci, zato je pri uvajanju novega, dodatnega izrednega dopusta delavcem za sanacijo posledic poplav, poleg že obstoječega, ki že gre v breme delodajalcev, kateri bi sledil na začetku citiranemu pozivu, potreben zelo tehten razmislek, koliko dni takšnega dopusta dodatno je potrebnega, kdo je do njega upravičen, pod kakšnimi pogoji in nenazadnje tudi, kdo ga bo plačal.

Nazaj na spletni dnevnik