Gradbena pogodba, povišanje cen (1.del)
Cene gradbenih materialov in s tem elementov cen pri gradbenih pogodbah so v zadnjem času velika tema, saj cene nekaterih materialov rastejo že skoraj leto dni. Zato ni presenetljivo, da se tako izvajalci kot naročniki pogosto sprašujejo, kako ravnati v primerih, ko se posamezna cena materiala na trgu poveča oziroma kdo je dolžan nositi tveganje povečanja cene, naročnik ali izvajalec in če v kakšni meri.
Odgovor ni tako preprost, saj je po navadi ključno ugotoviti najmanj naslednje okoliščine:
- kaj je razlog za povišanje cen in ali bi izvajalec povišanje lahko predvidel,
- kaj sta se stranki, če se sploh kaj, dogovorili v pogodbi v zvezi s povečanjem cen ter za katere primere dogovor velja,
- ali je morebiti dogovorjena t.i. fiksna cena,
- ali je izvajalec z izvedbo v zamudi.
Podlaga je navedena v Obligacijskem zakoniku (655. – 657. člen OZ), kakor tudi v Posebnih gradbenih uzancah 1977 (v tem prispevku se ne opredeljujem o uzancah 2020, članek vezano na veljavnost slednjih najdete tukaj).
Za spremembo cene morajo biti izpolnjeni nekateri osnovni pogoji, ki jih je mogoče nekako strniti takole:
- Cene so se zvišale v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve (do roka za izpolnitev oz. preden je izvajalec prišel v zamudo)
- Izvajalec je dela izvedel v pogodbeno dogovorjenem roku,
- Izvajalec postavi zahtevo za zvišanje cene,
- Povišanja cene ni bilo mogoče predvideti,
- Cene so se zvišale tako, da bi morala biti cena višja za 2 (5) oz. 10* odstotkov,
- Izvajalec lahko zahteva zgolj razliko nad 2 (5) oz. 10 odstotki.
* Višina odstotka – 2% v primeru pravočasne izvedbe del, 5% v primeru, ko izvajalec zamudi z izvedbo del, 10% v primeru določila o fiksnih cenah.
Sprememba cene pri gradbeni pogodbi je posebna oblika t.i. spremenjenih okoliščin, s to razliko, da ima izvajalec pravico zahtevati plačilo v razliki cene, kar se uresniči z enostransko izjavo volje izvajalca (tako N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, 2004, str. 1012) in za katero ni treba sklepati posebne pogodbe ali aneksa. Poleg tega pa izvajalec pri povišanju cene prav tako nima pravice iz tega razloga odstopiti od pogodbe. To pravico ima le naročnik. Zato je pomembno, da izvajalec naročnika čim prej obvesti o morebitnem povečanju cen, da ima naročnik lahko možnost, da v kolikor nima finančnih sredstev od pogodbe pravočasno odstopi. Odstop od pogodbe je po svoji naravi logičen in smiseln le dokler pogodba ni izvršena oz. izvajalec z deli ni zaključil. Če se torej cene spremenijo teko trajanja pogodbe, bi ravnanje izvajalca, ne glede na zapis določila 655. člena OZ, da lahko izvajalec zahteva povišanje cene za obdobje od sklenitve pogodbe do njene (op.a. pravočasne) izpolnitve, po mojem mnenju, bilo neskladno skladno z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedi povzročanja škode in tudi prepovedi zlorabe pravic v obligacijskih razmerjih, saj izvajalec v tvega, da bo naročniku nastala škoda zaradi nemožnosti uveljavljanja odstopa od pogodbe.
Klavzula o nespremenjljivosti cene
Če je v pogodbi zapisano, da so cene fiksne ali so »fiksne na enoto mere« se cena skladno s 656. členom OZ lahko spremeni, če so se cene za elemente na podlagi katerih je cena določena spremenile za več kakor 10% in načeloma v deležu nad 10%.