Do 16.11. je potrebno urediti pravico do odklopa
Kakšne ukrepe morajo sprejeti delodajalci?
Za kaj gre?
Pravica do odklopa (angl. right to disconect) je pravica vsakega delavca, da v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela (142a. člen ZDR-1).
Skratka, gre za pravico, da v svojem prostem času delavec enostavno ne dela za delodajalca. To pomeni, da se ne oglaša na telefonske klice sodelavcev, nadrejenih, podrejenih, ipd., ne brska za dokumenti delodajalca ali dopolnjuje kakšnih poročil preko računalnika po tem, ko je že zapustil delovno mesto, ne odgovarja na maile strankam, sodelavcem, ne hodi na teren, itd.
Kdo mora upoštevati pravico do odklopa?
Vsi delodajalci - javni / zasebni.
Kaj je potrebno storiti?
Delodajalci so dolžni do 16.11.2024 sprejeti ustrezne ukrepe.
Kakšni naj bi bili ti ukrepi zakonodajalec ne pove, zato je potrebno biti inovativen in predvsem pragmatičen, upoštevati posebnosti dela in okolja pri delodajalcu.
Takšni ukrepi so lahko bolj splošni ali pa zelo konkretni, na primer: delavec se ni dolžan oglašati na telefon v svojem prostem času, sestanki se sklicujejo v običajnem delovnem času, ipd.
Kako se ti ukrepi sprejmejo?
ZDR-1 določa ureditev ukrepov s kolektivnimi pogodbami, vendar večina KP tega še ni uredila. Zato bodo morali delodajalci sami sprejeti zase ustrezne ukrepe.
Predlagamo, da se sprejme ustrezna določila v internem aktu in tudi ustrezna navodila za postopanje, nadzor in seznanitev vseh zaposlenih z ukrepi in načinom njihovega uveljavljanja.
Sankcija?
Globa:
Kako naprej?
Predlagam, da s sprejemom in določitvijo ukrepov vezano na pravico do odklopa ne čakate predolgo, ampak zadevo uredite čim prej.
Pokličite nas in se bomo dogovorili ter vam svetovali z idejami, konstruktivno debato.
Tanja Glušič, odvetnica
Za kaj gre?
Pravica do odklopa (angl. right to disconect) je pravica vsakega delavca, da v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela (142a. člen ZDR-1).
Skratka, gre za pravico, da v svojem prostem času delavec enostavno ne dela za delodajalca. To pomeni, da se ne oglaša na telefonske klice sodelavcev, nadrejenih, podrejenih, ipd., ne brska za dokumenti delodajalca ali dopolnjuje kakšnih poročil preko računalnika po tem, ko je že zapustil delovno mesto, ne odgovarja na maile strankam, sodelavcem, ne hodi na teren, itd.
Kdo mora upoštevati pravico do odklopa?
Vsi delodajalci - javni / zasebni.
Kaj je potrebno storiti?
Delodajalci so dolžni do 16.11.2024 sprejeti ustrezne ukrepe.
Kakšni naj bi bili ti ukrepi zakonodajalec ne pove, zato je potrebno biti inovativen in predvsem pragmatičen, upoštevati posebnosti dela in okolja pri delodajalcu.
Takšni ukrepi so lahko bolj splošni ali pa zelo konkretni, na primer: delavec se ni dolžan oglašati na telefon v svojem prostem času, sestanki se sklicujejo v običajnem delovnem času, ipd.
Kako se ti ukrepi sprejmejo?
ZDR-1 določa ureditev ukrepov s kolektivnimi pogodbami, vendar večina KP tega še ni uredila. Zato bodo morali delodajalci sami sprejeti zase ustrezne ukrepe.
Predlagamo, da se sprejme ustrezna določila v internem aktu in tudi ustrezna navodila za postopanje, nadzor in seznanitev vseh zaposlenih z ukrepi in načinom njihovega uveljavljanja.
Sankcija?
Globa:
- 1.500 do 4.000 EUR;
- 300 do 2.000 EUR (manjši delodajalci – do 10 zaposlenih)
- 150 do 1.500 EUR (odgovorna oseba).
Kako naprej?
Predlagam, da s sprejemom in določitvijo ukrepov vezano na pravico do odklopa ne čakate predolgo, ampak zadevo uredite čim prej.
Pokličite nas in se bomo dogovorili ter vam svetovali z idejami, konstruktivno debato.
Tanja Glušič, odvetnica